Omemba: Nataša Mihelič

»Zagotovo so njegove slike, ki so skovale mit o tipičnem slovenskem folklornem življenju, všečne. Vendar gre za mit.«

»Partija je bila glavna ovira. /…/ Oni so se ukvarjali z neskončnimi lamentacijami o ideološkem in političnem položaju.«

»Cvetje iz njenih zvezkov skriva tajne kode, ki jih moramo še dešifrirati, s katerimi je sporočala dragocene informacije in iz zaporniške celice vodila Spartakovo zvezo.«

»Oni so se ukvarjali z neskončnimi lamentacijami o ideološkem in političnem položaju, o sovražnikih socializma itd.«

»To je bila najslabše producirana plošča v zgodovini jugoslovanskega rokenrola, a energija, ki smo jo vnesli vanjo, se pozna ob poslušanju.«

»Igralci so doživljali uspehe in želi slavo, nekateri so tudi obogateli, toda kljub temu se jih je v družbi držal madež zaničevanja vrednega poklica, ki se ga niso mogli znebiti.«

»Gledalci so govorili različne jezike in se različno oblačili. Vsako okolje je razvilo drugačno obredje do istih bogov. Toda vsi so se prepoznavali v enakih mitih in zgodbah. Gledališče je zato dejansko enotilo kulturne vzorce rimskega cesarstva.«

»Posebna geopolitična lega Trsta omogočila nadaljnjo in veliko svobodo pri literarnem eksperimentiranju.«

»Trst predstavlja enega vodilnih motivov njegove literature. Že leta 1911 ga je vtkal v prvi spis, ki ga je še kot otrok poslal reviji Zvonček. Pozneje leta 1925–26 pa je o njem razmišljal v Konsu Blizu polnoči.«

»Napadel Društvo narodov, ki je bilo, kot je sam ugotavljal, popolnoma brez posluha za usodo malih narodov in je ob fašističnem divjanju v Trstu, Zadru in Istri molčalo«

»nas popelje v italijansko deželo Apulijo, v taborišče v Gravini, Campo 65, kjer ostanki zidov še vedno pričajo o Slovencih, ki so se še leta po vojni borili za svoj status, kajti imeli so jih za drugorazredne partizane«

»veliko vprašanje, kako so se ti fantje, ki so jih potem zbrali po 8. oziroma 9. septembru 1943, ko so jih zbrali v teh različnih taboriščih od Tarante, Carbonare do Gravine ... To so bili fantje, ki niso vedeli nič. Bili so v italijanski vojski ali interniranci ali konfiniranci«

»Pred začetkom snemanja sem prebrala kar nekaj knjig. Brala sem tudi ponoči, saj je bil čas do odhoda zelo kratek. Iz dneva v dan me je ta zgodba povlekla, tako da sem komaj čakala, da nadaljujem«

»Film me je zelo presunil, sem se spomnila na svoja očeta in mamo, ki sta bila oba prekomorca. Oče je bil sicer v Bariju rojen in tam kot mlad, 17-letni fant prišel v ta kamp, kjer se je pripravljal za boj v Jugoslaviji«

»Društvo narodov in apoteka, oboje je laž.«

»Tako kot običajno rečemo, da so Grki pisali grške tragedije bolj za naš čas kot za svoj čas, lahko rečemo tudi za Kosovela.«

»Če začnemo že leta 1927, ko Span izda prvo posmrtno edicijo zbirko Kosovelovih pesmi, vidimo, da je v njej zlasti vključena poezija, ki je bila sprejemljiva tedaj...«

»Misel o novem evropskem človeku, ki bo spremenil etično podobo Evrope, je tudi osrednja misel Kosovelovih Integralov.«

»Prvi odzivi so zelo dobri, saj dokumentarni film prinaša prepričljivo pričevanje o dogajanju v prejšnjem stoletju, vse do požiga Narodnega doma pred stotimi leti, o čemer pripoveduje z izjemno natančnostjo.«

»Seveda, vse preseneča dejstvo, da so ga posneli Angleži.«

»Pahorja, ki šteje častitljivih 106 let, opisuje kot najstarejšega znanega preživelega zapornika v nacističnih taboriščih.«

»Gre za knjigo, ki je, vsaj v angleškem jeziku, ne pozna veliko ljudi. Mislim, da je mojstrovina. Lahko bi jo primerjali z delom Prima Levija Ali je to človek. Zato sem se želel bolj posvetiti temu projektu.«